Draga SlovenijaDraga Slovenija

Vodnik Lastništvo in pogodbe

Služnost: vrste, nastanek, vpis v zemljiško knjigo in nujna pot

Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali od lastnika zahtevati, da opušča določena dejanja (210. člen SPZ). Služnost hoje in vožnje je stvarna služnost, ki nastane s pogodbo, zemljiškoknjižnim dovolilom in vpisom v zemljiško knjigo (215. člen SPZ), s priposestvovanjem ali z odločbo. Če dostopa do javne ceste nimaš, nujno pot dovoli sodišče (88. člen SPZ).

Preverjeno 8 min branja

Stvarna služnost
velja za vsakokratnega lastnika
Nastanek s pogodbo
dovolilo in vpis v zemljiško knjigo
Priposestvovanje
10 let v dobri veri ali 20 let
Sodna taksa za vpis druge pravice
20 €
Osebna služnost
najdlje do smrti imetnika

Katere vrste služnosti poznamo

Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (210. člen SPZ). Stvarnopravni zakonik (SPZ) loči več oblik.

Vrste služnosti in sorodni instituti
VrstaKomu pripadaPrimerPodlaga
Stvarna služnostvsakokratnemu lastniku gospodujoče nepremičnineslužnostna pot, hoja in vožnja, vodovod213. do 225. člen SPZ
Neprava stvarna služnostdoločeni osebi, vsebina pa je stvarnapravica prehoda samo za določeno osebo226. člen SPZ
Užitekdoločeni osebi, najdlje do smrtipravica uživanja hiše ali zemljišča230. do 243. člen SPZ
Rabadoločeni osebiuporaba dela stvari za potrebe imetnika244. do 246. člen SPZ
Služnost stanovanjaimetniku in njegovi družinidosmrtno bivanje v tujem stanovanju247. in 248. člen SPZ
Nujna potlastniku nepremičnine brez dostopapot do javne ceste88. do 91. člen SPZ

Stvarna služnost je lahko pozitivna (izvrševati dejanja na tuji nepremičnini) ali negativna (zahtevati opustitev). Ne more pa lastnika služeče nepremičnine zavezati k nekemu dejanju, ustanovljena je lahko tudi za določen čas ali letni čas (213. člen SPZ). Stvarno breme (249. člen SPZ) je drug institut, ker zavezuje lastnika obremenjene nepremičnine k dajatvam ali storitvam.

Osebna služnost traja najdlje do imetnikove smrti. Če je ustanovljena v korist pravne osebe, ne sme trajati več kot trideset let (227. člen SPZ). Imetnik je ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če zakon to dovoli (229. člen SPZ).

Kako služnost nastane

Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa (214. člen SPZ). V praksi so najpogostejši trije načini.

  1. Pogodba: poleg veljavne pogodbe se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 215. člena SPZ).
  2. Odločba: služnost nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna, upravna pa dokončna (216. člen SPZ).
  3. Priposestvovanje: glej spodaj in vodnik o priposestvovanju.

Služnostna pogodba mora vsebovati ime lastnikov gospodujoče in služeče nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako obeh nepremičnin, natančen opis služnosti in morebitno nadomestilo, ki ga plača lastnik gospodujoče nepremičnine. Nadomestilo je lahko enkratno ali v periodično zapadlih obrokih (drugi odstavek 215. člena SPZ). Osebno služnost, na primer užitek, na nepremičnini pridobiš prav tako šele z vpisom (234. člen SPZ).

Podpis lastnika služeče nepremičnine na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ, 41. člen ZZK-1). Listino, po kateri se pridobi stvarna pravica na nepremičnini, sme notar potrditi samo, če jo je sestavil notar ali odvetnik (49. člen ZN).

Vpis služnosti v zemljiško knjigo in stroški

Vpis v zemljiško knjigo je pri pogodbeni služnosti pogoj za nastanek stvarne pravice, zato je pomembno, da ne ostane pri sami pogodbi. Predlog običajno vloži notar elektronsko. Stanje preveriš v zemljiški knjigi, lokacijo poti pa na zemljevidu parcel.

  • Sodna taksa za predlog za vpis drugih izvedenih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je 20 € (tarifna številka 91013 ZST-1). Za vpis hipoteke, zemljiškega dolga ali stavbne pravice je taksa 50 € (91012).
  • Notar za sestavo zemljiškoknjižnega predloga zaračuna 42 € (13. tarifna številka Notarske tarife), DDV in izdatke pa zaračuna dodatno.
  • Notarska pristojbina za sestavo samega zapisa je odvisna od vrednosti predmeta (tarifna številka 1 ali 5), zato jo moraš dogovoriti z notarjem. Za enostransko izjavo glede stvarnih pravic na nepremičninah, na primer dovolilo za vknjižbo, tarifa določa 50 % pristojbine po tarifni številki 1, največ 392 € (tarifna številka 5).

Služnostna pot ni vpisana v zemljiško knjigo

To se zgodi pogosto, zlasti pri starih potih čez sosedovo zemljišče. Odgovor je odvisen od tega, kaj imaš.

  • Imaš pogodbo, vpisa pa ne: stvarna služnost še ni nastala (prvi odstavek 215. člena SPZ). Pogodba je obvezna za podpisnika, zato lahko od njega zahtevaš zemljiškoknjižno dovolilo. Če ga ne da, pot do vpisa vodi prek sodišča.
  • Pot uporabljaš desetletja: služnost je lahko nastala s priposestvovanjem, ki ga lahko ugotoviš s tožbo (217. in 218. člen SPZ). Vpis se nato opravi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
  • Kupuješ nepremičnino s takšno potjo: pravica, ki še ni vpisana, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico prej (drugi odstavek 44. člena SPZ). Pot zato uredi pred nakupom.

Sodna taksa v sporu o stvarni služnosti se odmeri od vrednosti 1.500 €, v sporu o osebni služnosti pa od vrednosti 600 € (29. člen ZST-1).

Kdaj služnost preneha

Stvarna služnost preneha na podlagi pravnega posla, odločbe ali zakona (220. člen SPZ):

  • z dogovorom lastnikov in izbrisom iz zemljiške knjige (221. člen SPZ);
  • na zahtevo lastnika služeče stvari, če je postala nekoristna za gospodujočo ali so se bistveno spremenile okoliščine, in sicer z dnem pravnomočnosti sodne odločbe (222. člen SPZ);
  • če se lastnik služeče stvari upre izvrševanju, lastnik gospodujoče pa tri leta zaporedoma svoje pravice ne izvršuje; če se ne izvršuje v času, potrebnem za priposestvovanje; ali če je katera od stvari uničena (223. člen SPZ);
  • če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, pri čemer služnost oživi, če nepremičnini spet pridobita različna lastnika in služnost vmes ni bila izbrisana (224. člen SPZ).

Osebna služnost preneha z imetnikovo smrtjo, užitek pa tudi s potekom časa ali odpovedjo; pri nepremičnini z izbrisom iz zemljiške knjige (241. člen SPZ).

Nujna pot prek sodišča

Če tvoja nepremičnina nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški, nujno pot dovoli sodišče (88. člen SPZ). Nujna pot se ne pridobi sama po zakonu, ampak z odločbo.

  • Sodišče pot dovoli, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, čez katero poteka, in jo določi tako, da tujo nepremičnino čim manj obremeni (prvi in drugi odstavek 89. člena SPZ).
  • Upravičenec zavezancu plača primerno nadomestilo (tretji odstavek 89. člena SPZ).
  • Postopek se začne na predlog zemljiškoknjižnega lastnika ali vpisanega imetnika stavbne pravice ali užitka. Nasprotni udeleženec je lastnik nepremičnine, čez katero naj pot poteka (175. člen ZNP-1). Predlog vsebuje zemljiškoknjižne podatke, opis dejanske rabe in predlog poteka poti (176. člen ZNP-1).
  • Sodišče opravi narok na kraju samem in lahko povabi izvedenca, ki izdela skico (177. člen ZNP-1). Sklep vsebuje potek poti, način uporabe in višino nadomestila; rok plačila je največ 30 dni (178. člen ZNP-1).
  • Stroške postopka krije predlagatelj (179. člen ZNP-1).

Nujno pot je mogoče spremeniti ali odpraviti, če ni več potrebna (90. člen SPZ). Pravila o nujni poti veljajo smiselno tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja (91. člen SPZ).

Izračun nadomestila za služnost

Zakon govori o nadomestilu pri pogodbeni služnosti (drugi odstavek 215. člena SPZ) in o primernem nadomestilu pri nujni poti (tretji odstavek 89. člena SPZ). Obrazca, odstotka ali cene na kvadratni meter ne predpisuje. Pri nujni poti višino določi sodišče v sklepu (178. člen ZNP-1), pri pogodbeni služnosti pa se stranki dogovorita, zato je pametno za osnovo uporabiti ceno iz cen nepremičnin in mnenje sodnega cenilca.

Dosmrtna služnost stanovanja

Služnost stanovanja je osebna služnost, ki imetniku in njegovi družini daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del. Imetnik lahko uporablja tudi skupne dele hiše in ne more prenesti izvrševanja na tretjo osebo (247. člen SPZ). Zanjo se smiselno uporabljajo pravila o užitku (248. člen SPZ), torej nastane z vpisom v zemljiško knjigo (234. člen SPZ) in traja do smrti imetnika. Nadomestilo zakon ne zahteva, zato je lahko brezplačna, če se tako dogovorita. Pogosto se pridrži ob prenosu hiše na otroke, glej izročilno pogodbo in darilno pogodbo.

Pogosta vprašanja

Kaj je služnostna pravica?

Služnostna pravica je pravica uporabljati tujo nepremičnino ali zahtevati, da lastnik opušča določena dejanja (210. člen SPZ). Stvarna služnost pripada lastniku druge nepremičnine, osebna pa določeni osebi.

Kako ustanovim služnostno pot čez sosedovo zemljišče?

S pisno služnostno pogodbo, ki vsebuje natančen opis služnosti, in zemljiškoknjižnim dovolilom z overjenim podpisom soseda. Služnost nastane z vpisom v zemljiško knjigo (215. člen SPZ). Če se ne dogovorita, pride v poštev sodna odločba ali priposestvovanje.

Kakšna je razlika med stvarno in nepravo stvarno služnostjo?

Stvarna služnost pripada vsakokratnemu lastniku gospodujoče nepremičnine, neprava pa je po vsebini stvarna, a ustanovljena v korist določene osebe (226. člen SPZ). Zanjo veljajo pravila o osebnih služnostih, zato traja najdlje do smrti imetnika.

Kdaj lahko zahtevam nujno pot?

Kadar nepremičnina nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali bi bila taka zveza nesorazmerno draga (88. člen SPZ). Nujno pot dovoli sodišče na tvoj predlog in zanjo plačaš primerno nadomestilo.

Kaj, če služnostna pot ni vpisana v zemljiško knjigo?

Pogodbena služnost brez vpisa ne nastane kot stvarna pravica. Če pot izvršuješ deset let v dobri veri ali dvajset let brez ugovora lastnika, jo lahko priposestvuješ in obstoj ugotoviš pred sodiščem (217. in 218. člen SPZ).

Koliko stane vpis služnosti v zemljiško knjigo?

Sodna taksa je 20 € (tarifna številka 91013 ZST-1). Če predlog sestavi notar, mu plačaš še 42 € (13. tarifna številka) z DDV, pristojbino za sestavo pogodbe pa dogovoriš po tarifi.

Ali je dosmrtna služnost stanovanja lahko brezplačna?

Da, zakon nadomestila ne zahteva. Služnost stanovanja traja do smrti imetnika, nastane pa z vpisom v zemljiško knjigo (247., 248. in 234. člen SPZ).

Viri

Vodnik je informativen in ne nadomešča pravnega ali davčnega nasveta. Veljajo besedila predpisov in odločitve pristojnih organov. Vsebino smo nazadnje preverili .

AI klepet