Cene stanovanj: Slovenija proti Evropi
Kako hitro rastejo cene stanovanj v Sloveniji v primerjavi s preostalo Evropo, koliko od te rasti poje inflacija in ali plače sledijo. Vse številke na tej strani so Eurostatove, tudi slovenske, ker je države mogoče primerjati samo, če so merjene po isti metodi.
Kje je Slovenija danes
Nazadnje osveženo: 20. 8. 2026.
Kako brati te številke
Eurostatov indeks cen stanovanjskih nepremičnin meri, kako se spreminja cena primerljivega stanovanja ali hiše. Vrednost 100 pomeni raven cen v izhodiščnem letu, vrednost 200 pomeni podvojitev. Zajema nove in obstoječe nepremičnine, ki jih kupijo gospodinjstva, po enotni metodologiji v vseh državah, zato je razlika med državami razlika v gibanju cen in ne razlika v tem, kako kdo meri.
Eurostat namenoma ne objavlja primerljive cene v evrih na kvadratni meter po državah. Povprečno stanovanje v Ljubljani in povprečno stanovanje na Dunaju sta dve različni stanovanji, zato bi primerjava €/m² merila predvsem razliko v tem, kaj se prodaja. Dejanske slovenske cene v €/m², iz evidence trga nepremičnin, so v pregledu cen po občinah.
Nominalna rast je rast cene, kot je zapisana. Realna rast je tisto, kar od nje ostane, ko odštejemo splošno rast cen: če so se stanovanja v desetih letih podražila za 60 odstotkov, vse drugo pa za 30, je realna rast približno 23 odstotkov. Realna številka pove, ali so stanovanja postala dražja glede na vse drugo, ali pa je samo denar izgubil vrednost.
Rast cen sama po sebi ne pove, ali je stanovanje težje kupiti. To pove šele primerjava s plačami. Zato je ob indeksu cen tudi indeks plač (Eurostatov indeks stroškov dela, del za plače), merjen v istem obdobju in preračunan na isto izhodišče. Razlika med obema je v odstotnih točkah: če so cene zrasle za 115 odstotkov, plače pa za 75, je razlika 40 odstotnih točk v škodo kupca.
Razmerje med ceno in dohodkom je Eurostatov standardizirani kazalnik: cene stanovanj, deljene z dohodkom na prebivalca, spet kot indeks. Nad 100 pomeni, da so stanovanja glede na dohodke dražja kot v izhodiščnem letu, pod 100 pomeni, da so cenejša. Objavljen je enkrat letno in je približno leto in pol za tekočim stanjem.
Indeks pokriva celotno državo. Znotraj države so razlike ogromne, in prav te so drugod na tej strani: slovenske cene po občinah, po naseljih in po posameznih poslih.
Gibanje cen od leta 2007
Slovenija in povprečje Evropske unije, oba indeksa z izhodiščem 2015 = 100. Kjer se črti razideta, se je slovenski trg gibal drugače od evropskega.
Slovenija: 2007 121, 2025 215; EU (27): 2007 102, 2025 162
Prikaži številke
| Leto | Slovenija | EU (27) |
|---|---|---|
| 2007 | 120,9 | 102,3 |
| 2008 | 129,3 | 103,7 |
| 2009 | 117,1 | 99,8 |
| 2010 | 117,2 | 100,3 |
| 2011 | 120,4 | 100,9 |
| 2012 | 112,1 | 98,8 |
| 2013 | 106,2 | 97,1 |
| 2014 | 99,2 | 97,8 |
| 2015 | 100,0 | 100,0 |
| 2016 | 103,3 | 104,3 |
| 2017 | 111,8 | 109,3 |
| 2018 | 121,6 | 114,8 |
| 2019 | 129,7 | 120,4 |
| 2020 | 135,7 | 127,1 |
| 2021 | 151,3 | 137,9 |
| 2022 | 173,7 | 148,9 |
| 2023 | 186,2 | 148,5 |
| 2024 | 200,3 | 153,5 |
| 2025 | 214,9 | 161,9 |
Rast cen po državah
Sprememba indeksa med letoma 2015 in 2025. Prikazane so vse države, ki so za leto 2025 že poročale, vsaka izmerjena v istem obdobju kot vse druge.
Največja rast cen
Od leta 2015, nominalno
- Madžarska+267 %
- Portugalska+164 %
- Islandija+163 %
- Litva+158 %
- Bolgarija+149 %
- Češka+145 %
- Hrvaška+127 %
- Estonija+121 %
- Poljska+117 %
- Nizozemska+115 %
Najmanjša rast cen
Od leta 2015, nominalno
- Finska−1 %
- Italija+16 %
- Francija+27 %
- Švedska+33 %
- Belgija+45 %
- Ciper+51 %
- Nemčija+53 %
- Danska+53 %
- Norveška+62 %
- Romunija+65 %
| Država | Indeks (2015 = 100) | Zadnje leto | Od 2015 | Realno | Plače | Razlika med cenami in plačami |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Madžarska | 366,6 | +18,3 % | +267 % | +111 % | +193 % | +74 o. t. |
| Portugalska | 263,9 | +17,6 % | +164 % | +111 % | +51 % | +113 o. t. |
| Islandija | 263,1 | +5,1 % | +163 % | — | — | — |
| Litva | 258,1 | +9,8 % | +158 % | +65 % | +235 % | −77 o. t. |
| Bolgarija | 249,2 | +14,6 % | +149 % | +75 % | +188 % | −39 o. t. |
| Češka | 245,4 | +10,4 % | +145 % | +58 % | +85 % | +60 o. t. |
| Hrvaška | 227,1 | +13,9 % | +127 % | +65 % | +78 % | +49 o. t. |
| Estonija | 220,7 | +5,2 % | +121 % | +36 % | +100 % | +20 o. t. |
| Poljska | 216,8 | +4,9 % | +117 % | +41 % | +123 % | −6 o. t. |
| Nizozemska | 215,2 | +8,5 % | +115 % | +58 % | +40 % | +76 o. t. |
| Slovenija | 214,9 | +7,3 % | +115 % | +64 % | +75 % | +40 o. t. |
| Latvija | 214,1 | +7,6 % | +114 % | +42 % | +120 % | −6 o. t. |
| Slovaška | 204,2 | +12,4 % | +104 % | +37 % | +95 % | +9 o. t. |
| Irska | 197,2 | +7,5 % | +97 % | +62 % | +40 % | +57 o. t. |
| Španija | 180,6 | +12,7 % | +81 % | +43 % | +27 % | +54 o. t. |
| Malta | 173,6 | +6,0 % | +74 % | +38 % | +36 % | +37 o. t. |
| Avstrija | 167,3 | +2,6 % | +67 % | +20 % | +47 % | +20 o. t. |
| Luksemburg | 165,1 | +1,6 % | +65 % | +29 % | +35 % | +30 o. t. |
| Romunija | 164,8 | +5,7 % | +65 % | +3 % | +279 % | −214 o. t. |
| Evropska unija (27) | 161,9 | +5,5 % | +62 % | +22 % | — | — |
| Norveška | 161,7 | +5,7 % | +62 % | +16 % | +48 % | +14 o. t. |
| Evroobmočje | 153,5 | +5,2 % | +53 % | +19 % | — | — |
| Danska | 152,8 | +7,5 % | +53 % | +26 % | — | — |
| Nemčija | 152,7 | +3,2 % | +53 % | +16 % | +37 % | +16 o. t. |
| Ciper | 150,9 | +4,5 % | +51 % | +28 % | +32 % | +19 o. t. |
| Belgija | 144,9 | +3,2 % | +45 % | +7 % | — | — |
| Švedska | 133,4 | +1,0 % | +33 % | +1 % | — | — |
| Francija | 127,3 | +0,7 % | +27 % | +2 % | +24 % | +3 o. t. |
| Italija | 116,2 | +4,0 % | +16 % | −6 % | +19 % | −3 o. t. |
| Finska | 99,0 | −2,3 % | −1 % | −19 % | +23 % | −24 o. t. |
28 držav, izmerjenih v letu 2025. Realna rast je nominalna rast, popravljena za harmonizirano inflacijo v isti državi. Razlika je v odstotnih točkah med rastjo cen in rastjo plač; prazno polje pomeni, da država za to obdobje nima poročanega podatka. Brez podatka za to leto: Grčija, Švica, Turčija, Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Združeno kraljestvo.
Cene proti inflaciji
Ista slovenska cena, dvakrat: kot je zapisana in kot jo vidi denarnica. Spodnja črta je zgornja, razdeljena s splošno rastjo cen, zato pokaže, koliko so se stanovanja podražila nad vsem drugim.
Realno: 2007 140, 2025 164
Zadnji objavljeni mesec je julij 2026: letna inflacija v Sloveniji 3,0 %, v Evropski uniji 3,0 %. Spodaj so države z najvišjo inflacijo v tem mesecu.
Najvišja inflacija
Letna stopnja, julij 2026
- Romunija8,2 %
- Islandija5,6 %
- Litva5,4 %
- Bolgarija4,4 %
- Ciper4,4 %
- Španija3,9 %
- Belgija3,6 %
- Hrvaška3,6 %
- Luksemburg3,4 %
- Slovaška3,2 %
Cene proti plačam
Indeks cen stanovanj in indeks plač, oba z izhodiščem 2015 = 100. Dokler črti tečeta skupaj, stanovanje ni težje kupiti kot prej; ko se cena odlepi navzgor, je.
Plače: 2007 82, 2025 175
Cene najbolj prehitele plače
Razlika v odstotnih točkah, od leta 2015
- Portugalska+113 o. t.
- Nizozemska+76 o. t.
- Madžarska+74 o. t.
- Češka+60 o. t.
- Irska+57 o. t.
- Španija+54 o. t.
- Hrvaška+49 o. t.
- Slovenija+40 o. t.
- Malta+37 o. t.
- Luksemburg+30 o. t.
Indeks plač je Eurostatov indeks stroškov dela za plače in nadomestila v celotnem gospodarstvu, preračunan iz četrtletnih vrednosti v letno povprečje. Meri bruto plače pred davki.
Koliko dohodka vzame stanovanje
Dva kazalnika, ki ceno postavita ob dohodek. Razmerje cena proti dohodku je za leto 2024, delež preobremenjenih gospodinjstev za leto 2025.
| Država | Cena proti dohodku (2015 = 100) | Stanovanjska preobremenitev | Inflacija |
|---|---|---|---|
| Portugalska | 144,3 | 6,3 % | 3,1 % |
| Nizozemska | 129,3 | 6,5 % | 3,0 % |
| Češka | 119,4 | 8,2 % | 1,3 % |
| Slovenija | 116,9 | 3,5 % | 3,0 % |
| Madžarska | 116,7 | 5,3 % | 1,6 % |
| Luksemburg | 116,1 | 8,1 % | 3,4 % |
| Španija | 114,5 | 7,2 % | 3,9 % |
| Irska | 113,8 | 5,3 % | 3,1 % |
| Avstrija | 113,3 | 6,1 % | 2,7 % |
| Litva | 109,9 | 5,7 % | 5,4 % |
| Estonija | 108,7 | 8,8 % | 2,0 % |
| Danska | 107,3 | 23,4 % | 1,6 % |
| Evropska unija (27) | 105,7 | 7,7 % | 3,0 % |
| Latvija | 105,5 | 5,7 % | 2,5 % |
| Nemčija | 104,3 | 11,2 % | 2,8 % |
| Slovaška | 103,0 | 3,5 % | 3,2 % |
| Poljska | 100,5 | 4,1 % | 3,1 % |
| Hrvaška | 98,4 | 3,2 % | 3,6 % |
| Belgija | 97,0 | 6,7 % | 3,6 % |
| Švedska | 95,4 | 10,8 % | 0,3 % |
| Francija | 94,0 | 6,4 % | 2,4 % |
| Ciper | 90,2 | 2,4 % | 4,4 % |
| Malta | 89,3 | 6,0 % | 2,1 % |
| Italija | 87,0 | 5,0 % | 2,9 % |
| Bolgarija | 78,6 | 6,9 % | 4,4 % |
| Finska | 77,7 | 4,7 % | 2,5 % |
| Romunija | 55,9 | 5,0 % | 8,2 % |
| Norveška | — | 13,5 % | 2,9 % |
Stanovanjska preobremenitev je delež ljudi, ki za stanovanje (najemnina ali kredit, obratovalni stroški, energija) porabijo več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka gospodinjstva. Nizka številka v državi z visokim deležem lastniških stanovanj brez kredita ne pomeni nujno, da so stanovanja dostopna; pomeni, da tisti, ki že imajo streho, zanjo mesečno plačujejo malo.
Od kod so podatki
Vse s te strani je iz Eurostatove baze, prek njegovega odprtega vmesnika. Vsaka vrstica spodaj je ena podatkovna zbirka s svojo oznako, tako da je mogoče vsako številko preveriti pri viru.
| Podatkovna zbirka | Kaj vsebuje | Zadnja objava |
|---|---|---|
prc_hpi_a | Indeks cen stanovanjskih nepremičnin, letno | 2. 7. 2026 |
prc_hpi_q | Indeks cen stanovanjskih nepremičnin, četrtletno | 2. 7. 2026 |
prc_hicp_ainr | Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, letno | 17. 7. 2026 |
prc_hicp_minr | Inflacija, mesečna letna stopnja | 19. 8. 2026 |
lc_lci_r2_q | Indeks stroškov dela, plače | 19. 8. 2026 |
tipsho60 | Razmerje med ceno stanovanj in dohodkom | 16. 4. 2026 |
ilc_lvho07a | Stopnja stanovanjske preobremenitve | 8. 6. 2026 |
Podatki: Eurostat, © Evropska unija. Uporabljeni so v skladu z Eurostatovo politiko ponovne uporabe, z navedbo vira. Ta stran ni Eurostatova in Eurostat zanjo ne odgovarja. Številke se osvežijo samodejno, ko Eurostat objavi nove: indeks cen je četrtletni, inflacija mesečna, plače četrtletne, dostopnost letna.
In doma?
Ta stran primerja gibanje. Kaj je bilo v resnici plačano za konkretno stanovanje v konkretni ulici, pa je v evidenci trga nepremičnin: vsak posel od leta 2007, po občinah, naseljih in ulicah.
Pogosta vprašanja
Zakaj so slovenske številke na tej strani drugačne od tistih na ostalih straneh?
Ker merijo drugo stvar. Ostale strani objavljajo mediano dejansko dosežene cene v €/m² iz evidence trga nepremičnin (GURS), ta stran pa Eurostatov indeks, ki meri spremembo cene primerljive nepremičnine v odstotkih. Indeks je edino, kar je primerljivo med državami, mediana v €/m² pa je edina, ki pove, koliko denarja je dejansko zamenjalo lastnika v Sloveniji.
Zakaj ni cene v evrih na kvadratni meter za druge države?
Ker je Eurostat ne objavlja, in to z razlogom. Države merijo strukturo stanovanjskega fonda različno, povprečna prodana nepremičnina pa je v vsaki državi druga, zato bi bila razlika v €/m² predvsem razlika v tem, kaj se prodaja, in ne v tem, kako drago je. Primerljivo je gibanje.
Kaj pomeni, da je rast realna?
Da je od nje odšteta splošna rast cen. Če so se stanovanja podražila za 60 odstotkov, vse drugo pa za 30, realna rast ni 30 odstotkov, ampak približno 23: 1,60 deljeno z 1,30. Realna številka pokaže, koliko so se stanovanja podražila glede na vse drugo.
Kako pogosto se podatki osvežijo?
Indeks cen stanovanj Eurostat objavi četrtletno, približno tri mesece po koncu četrtletja. Inflacija je mesečna, plače četrtletne, razmerje med ceno in dohodkom letno. Stran samodejno prevzame najnovejše objavljene vrednosti, datum zadnje osvežitve pa je izpisan pod tabelo virov.
Ali indeks pokriva tudi nepremičnine, kupljene z gotovino ali od podjetij?
Indeks zajema nakupe gospodinjstev, nove in obstoječe stanovanjske nepremičnine, ne glede na način plačila. Ne zajema pa poslovnih nepremičnin, zemljišč brez stavbe in poslov med podjetji, ki niso nakup stanovanja za bivanje.