Draga SlovenijaDraga Slovenija

Vodnik Lastništvo in pogodbe

Priposestvovanje nepremičnine: pogoji, roki in postopek vpisa

Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po desetih letih posesti, premičnine pa po treh (43. člen SPZ). Dobra vera mora trajati ves čas (45. člen SPZ). Za vpis v zemljiško knjigo potrebuješ listino z zemljiškoknjižnim dovolilom ali pravnomočno sodbo, davek na promet nepremičnin (2 %) pa plača priposestvovalec.

Preverjeno 6 min branja

Nepremičnina, dobra vera
10 let
Premičnina, dobra vera
3 leta
Stvarna služnost
10 let v dobri veri ali 20 let
Davek na promet nepremičnin
2 %, plača priposestvovalec
Javno dobro
ni mogoče priposestvovati

Roki in pogoji priposestvovanja

Priposestvovanje je pridobitev lastninske pravice na stvari zaradi dolgotrajne posesti. Stvarnopravni zakonik (SPZ) določa, da dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico po preteku desetih let. Če dobroverno izvršuješ posest na delu nepremičnine, je ta del predmet samostojnega priposestvovanja (tretji odstavek 43. člena SPZ).

Priposestvovalne dobe po SPZ
PredmetPogojDobaČlen
Premičninadobroverni lastniški posestnik3 leta43. člen SPZ
Nepremičninadobroverni lastniški posestnik10 let43. člen SPZ
Stvarna služnostdejansko izvrševanje v dobri veri10 let217. člen SPZ
Stvarna služnostizvrševanje, lastnik služeče stvari ne nasprotuje20 let217. člen SPZ

Da priposestvovanje teče, morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

  • Lastniška posest: stvar imaš v posesti, kot da je tvoja (prvi odstavek 27. člena SPZ). Kdor stvar uporablja z zavedanjem, da pripada drugemu, je nelastniški posestnik in ne more priposestvovati (drugi odstavek 27. člena SPZ).
  • Dobra vera: posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen SPZ). Dobra vera mora trajati ves čas priposestvovalne dobe (prvi odstavek 45. člena SPZ).
  • Čas: doba začne teči dan, ko si dobil stvar v dobroverno lastniško posest. Všteva se tudi čas dobrovernih posestnih prednikov (drugi odstavek 45. člena SPZ), recimo staršev, in čas, ko neodvisno od svoje volje začasno nisi mogel izvrševati posesti (peti odstavek 45. člena SPZ).

Pri solastnini se dobra vera presoja za vsakega solastnika posebej (tretji odstavek 45. člena SPZ). Pri pravni osebi se presoja po dobri veri njenih organov in oseb, ki jim je glede na delovno področje pomembno, da stvar pripada družbi (46. člen SPZ).

Nedobroverno priposestvovanje

SPZ priposestvovanja lastnine nedobrovernega posestnika ne ureja. Pravilo iz 43. člena velja za dobroverne lastniške posestnike, nedobroveren pa je tisti, ki je vedel ali mogel vedeti, da do posesti ni upravičen (28. člen SPZ). Dvajsetletni rok, ki ga zakonik pozna, velja samo za stvarno služnost, in tudi tam samo če lastnik služeče stvari izvrševanju ni nasprotoval (drugi odstavek 217. člena SPZ).

Zakonik ima prehodno pravilo za dobo, ki je začela teči pred njegovo uveljavitvijo: uporabijo se določila SPZ, dobroverni posestnik po prejšnjem zakonu pa je izenačen z dobrovernim lastniškim posestnikom po SPZ (269. člen SPZ). Če si nepremičnino dolgo uporabljal v dobri veri, je torej odločilno, kdaj je bila dobra vera ustvarjena in ali je trajala ves čas.

Kaj s priposestvovanjem ni mogoče pridobiti

  • Javno dobro in stvari izven pravnega prometa: na njih lastninske pravice ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem (prvi odstavek 44. člena SPZ).
  • Pravica na škodo dobroverno vpisanega: priposestvovana pravica ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila priposestvovana pravica vpisana (drugi odstavek 44. člena SPZ).
  • Negativna služnost se ne more priposestvovati (četrti odstavek 217. člena SPZ).
  • Služnost, ki jo izvršuješ z zlorabo zaupanja lastnika ali neposrednega posestnika, s silo ali zvijačo ali ki je bila dovoljena do preklica, se ne more priposestvovati (tretji odstavek 217. člena SPZ).

Če stavba sosedu sega čez mejo, priposestvovanje ni edina pot. Sodišče lahko po 47. členu SPZ v nepravdnem postopku uredi razmerja med lastnikoma, graditelju naloži rušenje ali lastniku določi odškodnino in novo mejo. Kadar je sporna sama meja, jo sodišče uredi na podlagi močnejše pravice, sicer po zadnji mirni posesti (77. člen SPZ). Meje pomagajo urediti geodetske storitve.

Kako priposestvovanje vpišeš v zemljiško knjigo

Lastninsko pravico pridobiš z iztekom priposestvovalne dobe (43. člen SPZ), a v zemljiški knjigi je dokler ne urediš vpisa še vedno vpisan prejšnji lastnik. Vpis opraviš po enem od dveh poti.

  1. Zberi dokaze o posesti: izpisek iz zemljiške knjige, podatke o parceli in njeni legi na zemljevidu, listine o pridobitvi, računi, fotografije in prič. Dokazati moraš posest, dobro vero in trajanje.
  2. Sporazum: če se z vpisanim lastnikom ali njegovimi dediči strinjata, podpišeta listino z zemljiškoknjižnim dovolilom, na kateri je podpis lastnika overjen (40. in 41. člen ZZK-1). Listino sestavi notar ali odvetnik (49. člen ZN).
  3. Tožba: če se lastnik ne strinja, vložiš tožbo za ugotovitev lastninske pravice. Vknjižba se opravi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
  4. Davek: priposestvovanje je promet nepremičnin, če davek ob prvotnem pravnem poslu, na katerem je temeljila dobroverna posest, še ni bil plačan. Zavezanec je priposestvovalec (šesti odstavek 5. člena ZDPN-2), davek znaša 2 % (9. člen). Napoved vložiš v 15 dneh (11. člen), plačaš pa v 30 dneh po vročitvi odločbe o odmeri (12. člen).
  5. Zemljiškoknjižni predlog: vloži ga notar ali odvetnik. Sodna taksa je odvisna od vrednosti nepremičnine, pri vknjižbi na podlagi sodbe od vrednosti spornega predmeta v pravdi (28. člen ZST-1). Pri vrednosti od 70.000 do 300.000 € je 80 € (tarifna številka 91011).

Davčna obveznost nastane na dan podpisa listine, s katero stranki ugotovita priposestvovanje, če te listine ni, pa ob pridobitvi lastninske pravice oziroma s pravnomočnostjo sodne odločbe (tretji odstavek 7. člena ZDPN-2). Več piše vodnik o davku na promet nepremičnin.

Priposestvovanje služnosti

Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari služnost dejansko izvrševal v dobri veri deset let ali jo je izvrševal dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (217. člen SPZ). Tipičen primer je pot čez sosedovo zemljišče. Služnostni upravičenec lahko od lastnika služeče stvari zahteva, da se ugotovi obstoj služnosti (218. člen SPZ). Služnost preneha, če se lastnik upre izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa tri leta zaporedoma svoje pravice ne izvršuje (223. člen SPZ). Podrobnosti so v vodniku o služnostih.

Pogosta vprašanja

Po koliko letih lahko priposestvuješ nepremičnino?

Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico po desetih letih (43. člen SPZ). Dobra vera mora trajati ves čas, všteva pa se tudi čas posestnih prednikov (45. člen SPZ).

Ali je mogoče priposestvovati zemljišče, če nisem v dobri veri?

SPZ priposestvovanja lastnine za nedobrovernega posestnika ne predvideva. Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen SPZ). Dvajsetletni rok velja samo za priposestvovanje stvarne služnosti.

Kaj ni mogoče priposestvovati?

Javnega dobra in stvari izven pravnega prometa (prvi odstavek 44. člena SPZ), negativne služnosti ter služnosti, izvrševane s silo, zvijačo, zlorabo zaupanja ali z dovoljenjem do preklica (217. člen SPZ).

Kako priposestvovanje vpišem v zemljiško knjigo?

Potrebuješ listino z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom vpisanega lastnika ali pravnomočno sodbo, s katero sodišče ugotovi lastninsko pravico (prvi odstavek 40. člena ZZK-1). Predlog vloži notar ali odvetnik.

Ali se pri priposestvovanju plača davek?

Da, davek na promet nepremičnin po stopnji 2 %, če davek ob prvotnem pravnem poslu še ni bil plačan. Zavezanec je priposestvovalec, napoved pa vloži v 15 dneh po nastanku obveznosti (5., 9. in 11. člen ZDPN-2).

Po koliko letih se priposestvuje služnost?

Po desetih letih dobrovernega izvrševanja, ali po dvajsetih letih izvrševanja, če lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval (217. člen SPZ). Služnost lahko ugotovi sodišče na tožbo upravičenca.

Kdaj začne teči priposestvovalna doba?

Tisti dan, ko je posestnik stvar dobil v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe (prvi odstavek 45. člena SPZ). Dobra vera pa mora trajati ves čas te dobe.

Viri

Vodnik je informativen in ne nadomešča pravnega ali davčnega nasveta. Veljajo besedila predpisov in odločitve pristojnih organov. Vsebino smo nazadnje preverili .

AI klepet