Vodnik Lastništvo in pogodbe
Izročilna pogodba: kaj je, koliko stane in kaj pomeni za nujni delež
Z izročilno pogodbo še za življenja izročiš in razdeliš svoje premoženje potomcem (546. člen OZ). Veljavna je samo, če se strinjajo vsi potomci, ki bi po zakonu dedovali, in če je sklenjena v obliki notarskega zapisa (547. člen OZ). Notar zanjo zaračuna tarifo za navadno listino, povišano za 25 %, davka na darila pa ne plačajo obdarjenci prvega dednega reda.
- Pravna podlaga
- 546. do 556. člen OZ
- Oblika
- notarski zapis
- Soglasje
- vseh potomcev
- Notar pri vrednosti 114.750 do 367.200 €
- 392,50 € + DDV
- Davek na darila za otroke in zakonca
- oproščen
Kaj je izročilna pogodba
Izročilna pogodba je pogodba med staršem (izročiteljem) in njegovimi potomci. Z njo izročitelj za življenja izroči in med potomce razdeli svoje premoženje, potomci pa ga prevzamejo, običajno z dogovorjenimi bremeni (546. člen OZ). Zakon jo imenuje tudi pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja.
Z izročitvijo in razdelitvijo je lahko zajeto samo izročiteljevo sedanje premoženje, vse ali le del (548. člen OZ). Premoženja, ki ga bo izročitelj pridobil pozneje, ni mogoče razdeliti vnaprej. Neveljavno je tudi določilo o tem, kako se bo razdelilo premoženje, ki bo ostalo v zapuščini.
Izročitelj si lahko ob izročitvi pridrži pravico užitka na vsem ali delu premoženja, dogovori dosmrtno rento v naravi ali denarju ali dosmrtno preživljanje, in sicer zase, za zakonca ali za koga drugega (551. člen OZ). Zato se izročilna pogodba pogosto uporablja za prenos hiše na otroke, pri čemer starš v njej ostane do smrti. Užitek in druge osebne pravice so opisane v vodniku o služnostih.
Kdo mora privoliti in v kakšni obliki
Pogodba je veljavna le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani k dedovanju po izročitelju (547. člen OZ). To ne pomeni samo tistih, ki pogodbo podpišejo kot prevzemniki. Tudi otrok, ki ne dobi ničesar, mora privoliti.
- Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (drugi odstavek 547. člena OZ). Navadna pisna pogodba ali samo overitev podpisa ne zadošča.
- Potomec, ki je ob sklenitvi odsoten ali se ni strinjal, lahko privolitev da pozneje v enaki obliki, torej tudi v notarskem zapisu (tretji odstavek 547. člena OZ).
- Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem brez potomcev, se odpove dediščini, je razdedinjen ali dedno nevreden (četrti odstavek 547. člena OZ).
- Zakonec izročitelja ni nujna stranka. Če ga izročitelj upošteva, se mora z izročitvijo strinjati (552. člen OZ). Če ga ne upošteva, mu nujni delež ostane nedotaknjen.
Izročilna pogodba in nujni delež
Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico deleža, ki bi jim pripadel po zakonitem dednem redu (drugi odstavek 26. člena Zakona o dedovanju, ZD). Ta del zapuščine zapustnik ne more razdeliti po svoji volji.
Kaj izročilna pogodba naredi s tem, je odvisno od soglasja:
- Če so se strinjali vsi potomci, izročeno premoženje ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti (549. člen OZ). Potomci zato iz izročenega premoženja ne morejo več zahtevati nujnega deleža.
- Če se kakšen potomec ni strinjal, se deli premoženja, izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po izročiteljevi smrti obravnavajo kot darila dedičem (550. člen OZ). To pomeni vračunanje v dedni delež (46. člen ZD) in, če je nujni delež prikrajšan, vračilo daril (35. in 40. člen ZD).
- Če zakonec ni bil upoštevan, pogodba ostane veljavna, a se pri izračunu nujnega deleža preživelega zakonca izročeni deli štejejo za darila (552. člen OZ).
- Če izročitelj izročitev prekliče in potomec premoženje vrne, lahko po izročiteljevi smrti zahteva svoj nujni delež, če ni razdedinjen, dedno nevreden ali se ni odpovedal dediščini (556. člen OZ).
Zahtevo za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba vložiti v treh letih od zapustnikove smrti (41. člen ZD). Podrobneje o darilih in dediščini piše vodnik o darilni pogodbi za nepremičnino.
Davek pri izročilni pogodbi
Izročilna pogodba je neodplačen prenos premoženja, zato jo zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) obravnava kot darilo. Darilo se šteje za sprejeto ob podpisu darilne pogodbe, izročilne pogodbe ali pogodbe o preužitku (tretji odstavek 6. člena ZDDD).
- Davka je oproščen obdarjenec prvega dednega reda (1. točka prvega odstavka 9. člena ZDDD). To so otroci in zakonec (11. člen ZD). Z njimi so izenačeni zet, snaha in pastorek (drugi odstavek 9. člena ZDDD).
- Če davek velja, davčna osnova pri nepremičninah znaša 80 % posplošene tržne vrednosti iz registra nepremičnin (drugi odstavek 5. člena ZDDD), napoved pa je treba vložiti v 15 dneh (13. člen ZDDD).
Davek na promet nepremičnin plača prodajalec (5. člen ZDPN-2), pri neodplačnem prenosu ga ni. Če prevzemnik izročitelju za premoženje nekaj plača, se ta del lahko obravnava kot odplačen. Več piše vodnik o davku na dediščino in darila in o davku na promet nepremičnin.
Koliko stane izročilna pogodba
Pogodba je notarski zapis, zato strošek določa Notarska tarifa (Uradni list RS, št. 59/19, 9/21). Za izročilno pogodbo se odmeri pristojbina po tarifni številki 1, zvišana za 25 % (prvi odstavek tarifne številke 2). Izhodišče je prometna vrednost predmeta ob sklenitvi, brez odbitka dolgov (8. člen tarife).
| Vrednost predmeta | Navadna listina (tar. št. 1) | Izročilna pogodba (+25 %) |
|---|---|---|
| do 459 € | 42 € | 52,50 € |
| nad 459 do 2.295 € | 57 € | 71,25 € |
| nad 2.295 do 9.180 € | 95 € | 118,75 € |
| nad 9.180 do 22.950 € | 133 € | 166,25 € |
| nad 22.950 do 114.750 € | 166 € | 207,50 € |
| nad 114.750 do 367.200 € | 314 € | 392,50 € |
| nad 367.200 do 750.000 € | 576 € | 720 € |
Pristojbini se prištejejo DDV, izdatki notarja in vpis v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni predlog notar sestavi za 42 € (13. tarifna številka), sodna taksa za vknjižbo lastninske pravice pa je odvisna od vrednosti nepremičnine, na primer 80 € pri vrednosti od 70.000 do 300.000 € (tarifna številka 91011 ZST-1). Podrobna razdelitev stroškov je v vodniku o stroških nakupa nepremičnine. Lastništvo preveriš v zemljiški knjigi.
Izročilna, darilna ali dosmrtno preživljanje
Vsi trije posli prenesejo premoženje na drugega, vendar imajo različna pravila.
| Izročilna pogodba | Darilna pogodba | Dosmrtno preživljanje | |
|---|---|---|---|
| Podlaga | 546. do 556. člen OZ | 534. do 545. člen OZ | 557. do 563. člen OZ |
| Kdo prejme | potomci, posvojenci in njihovi potomci | kdorkoli | preživljalec (kdorkoli) |
| Oblika | notarski zapis | pisno, če darilo ni izročeno takoj (538. člen OZ); za primer smrti notarski zapis | notarski zapis (558. člen OZ) |
| Soglasje drugih | vseh potomcev | ni potrebno | ni potrebno |
| Kdaj preide premoženje | takoj, z izpolnitvijo pogodbe | takoj, z izpolnitvijo pogodbe | izročitev je odložena do smrti (557. člen OZ) |
| Preklic | huda nehvaležnost ali neizpolnitev bremen (555. člen OZ) | stiska, huda nehvaležnost, pozneje rojeni otroci; v enem letu (539. do 543. člen OZ) | sporazumna ali sodna razveza (561. člen OZ) |
| Notarska pristojbina | tar. št. 1 + 25 % | tar. št. 1, če je sestavljena pri notarju | tar. št. 1 + 25 % |
| Davek | ZDDD ob podpisu, prvi dedni red oproščen | ZDDD ob podpisu, prvi dedni red oproščen | ZDDD ob smrti preživljanca (6. člen ZDDD) |
Darilo lahko podariš komur koli brez soglasja drugih, vendar se ob smrti darovalca lahko vračuna v dedni delež ali vrne zaradi nujnega deleža (28., 35. in 46. člen ZD). Izročilna pogodba, s katero se strinjajo vsi potomci, to tveganje odpravi, zato je smiselna, kadar želiš premoženje med otroke razdeliti dokončno.
Pogosta vprašanja
Koliko stane izročilna pogodba?
Notarska pristojbina je tarifa za navadno listino, povišana za 25 % (tarifna številka 2 Notarske tarife). Pri vrednosti od 114.750 do 367.200 € je to 392,50 € brez DDV. K temu se prištejejo DDV, izdatki notarja, zemljiškoknjižni predlog (42 €) in sodna taksa za vpis, ki je odvisna od vrednosti nepremičnine.
Ali mora biti izročilna pogodba pri notarju?
Da. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (drugi odstavek 547. člena OZ). Pogodba, ki te oblike nima, ne velja. Samo overjen podpis ni dovolj.
Kakšna je razlika med darilno in izročilno pogodbo?
Izročilna pogodba velja samo za potomce in zahteva soglasje vseh potomcev ter notarski zapis. Darilna pogodba je mogoča s kom koli in brez soglasja drugih, a se darilo ob smrti darovalca lahko vračuna v dedni delež ali vrne zaradi nujnega deleža.
Ali izročilna pogodba vpliva na nujni delež?
Če so se strinjali vsi potomci, izročeno premoženje ne spada v zapuščino in iz njega ni mogoče zahtevati nujnega deleža (549. člen OZ). Če se kdo ni strinjal, se izročeno premoženje obravnava kot darilo in lahko pride do vračunanja ali vračila.
Ali pri izročilni pogodbi plačam davek?
Izročilna pogodba je za davčne namene darilo. Obdarjenci prvega dednega reda, torej otroci in zakonec, davka ne plačajo (9. člen ZDDD). Za druge velja davek na darila po stopnjah, ki so odvisne od dednega reda.
Ali lahko ostanem v hiši, ko jo izročim otrokom?
Da. Izročitelj si lahko pridrži užitek na vsem ali delu premoženja ali dogovori dosmrtno rento ali preživljanje (551. člen OZ). Užitek na nepremičnini nastane z vpisom v zemljiško knjigo.
Ali lahko izročilno pogodbo prekličem?
Izročitelj lahko pogodbo prekliče zaradi hude nehvaležnosti potomca ali ker potomec ne izpolnjuje dogovorjenih bremen, na primer preživnine ali plačila dolgov (555. člen OZ). V drugih primerih neizpolnitve bremen odloči sodišče.
Viri
- Obligacijski zakonik (OZ), 534. do 563. člen, PISRS
- Zakon o dedovanju (ZD), 10., 11., 26., 28., 35., 40., 41. in 46. člen, PISRS
- Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), 5., 6., 9. in 13. člen, FURS
- Notarska tarifa (Uradni list RS, št. 59/19), Priloga 1, tarifne številke 1, 2 in 13, Uradni list RS
- Spremembe in dopolnitev Notarske tarife (Uradni list RS, št. 9/21), Uradni list RS
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1), tarifna številka 91011, Uradni list RS
- Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2), 5. člen, PISRS
Vodnik je informativen in ne nadomešča pravnega ali davčnega nasveta. Veljajo besedila predpisov in odločitve pristojnih organov. Vsebino smo nazadnje preverili .