Draga SlovenijaDraga Slovenija

Vodnik Gradnja in dovoljenja

Uredba o razvrščanju objektov: razredi zahtevnosti, mejne vrednosti in CC-SI

Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) določa, ali je objekt enostaven, nezahteven, manj zahteven ali zahteven, in s tem, ali potrebuje gradbeno dovoljenje ter uporabno dovoljenje. Poleg splošnih meril (na primer višina stavbe 4 m, 6 m ali 25 m) vsebuje Priloga 1 posebne mejne vrednosti za vsako vrsto objekta po klasifikaciji CC-SI. Uporablja se od 30. julija 2022.

Preverjeno 7 min branja

Predpis
Uredba o razvrščanju objektov, UL RS, št. 96/22
Uporablja se od
30. 7. 2022
Razredi
enostavni, nezahtevni, manj zahtevni, zahtevni
Klasifikacija
CC-SI (do petmestne oznake podrazreda)
Tabele mejnih vrednosti
Priloge 1, 2 in 3 uredbe

Kaj je Uredba o razvrščanju objektov

Uredbo je izdala vlada na podlagi tretjega in četrtega odstavka 3. člena Gradbenega zakona (GZ-1). Določa podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov, merila za vzdrževanje in manjšo rekonstrukcijo ter klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe (1. člen uredbe). Uporablja se pri projektiranju in dovoljevanju gradnje, pri evidentiranju podatkov o objektih in za statistiko (2. člen).

Objavljena je v Uradnem listu RS, št. 96/22, in velja od 30. julija 2022. Z njo je prenehala veljati prejšnja uredba iz leta 2018 (17. člen). Uredba ne velja za začasne objekte, za manjše naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in za nekatere enostavne objekte iz energetike, rudarstva, cest, voda in podobnih področij (2. člen).

Štirje razredi zahtevnosti objektov

Razred objekta določa, kateri postopek je potreben. Splošna merila so v 8. do 11. členu uredbe, posebna v Prilogi 1. Vsi razredi imajo dva sklopa meril: stavbe in gradbeni inženirski objekti (ceste, ograje, zidovi, bazeni, igrišča, cevovodi).

Splošna merila uredbe po razredih
RazredStavbaGradbeni inženirski objekt
Enostavni (11. člen)ena etaža, višina do 4 m, globina do 1 mvišina do 5 m, globina do 2 m, razpon do 4 m
Nezahtevni (10. člen)ena etaža, višina do 6 m, globina do 2 mvišina do 10 m, globina do 4 m, razpon do 5 m
Manj zahtevni (9. člen)vse, kar ni enostavno, nezahtevno ali zahtevnovse, kar ni enostavno, nezahtevno ali zahtevno
Zahtevni (8. člen)med drugim višina nad 25 m, tri ali več podzemnih etaž, pilotno temeljenje s piloti nad 15 m, podzemni deli globlji od 15 menaka splošna merila iz 8. člena veljajo za vse objekte, poleg njih še vrste iz Priloge 1

Stavba je enostavna ali nezahtevna samo, če za gradnjo ni treba izvesti nasipa ali izkopa višine oziroma globine več kot 2 m (11. in 10. člen). Zahtevni objekt je poleg tega vsak objekt s kesonskim temeljenjem, s prednapetim konstrukcijskim elementom z razponom nad 10 m ali z najnižjo točko konstrukcije več kot 5 m nad terenom (drugi odstavek 8. člena).

Kaj razred pomeni v praksi

RazredGradbeno dovoljenjePrijava začetka gradnjeUporabno dovoljenje
Enostavnini potrebnoni potrebna za stavbe (od 15. 10. 2025)ni potrebno
Nezahtevnipotrebno, poenostavljenopotrebna po pravnomočnosti dovoljenjani potrebno
Manj zahtevnipotrebnopotrebnapotrebno
Zahtevnipotrebnopotrebnapotrebno

Podlaga so 5., 6. in 8. člen GZ-1 (spremenjeni z novelo GZ-1B, Uradni list RS, št. 75/25). Postopke razlagajo vodniki o enostavnih objektih, nezahtevnih objektih in gradbenem dovoljenju.

Priloga 1: kako brati preglednico mejnih vrednosti

Priloga 1 je tabela, v kateri je vsaka vrsta objekta po CC-SI razvrščena v tri stolpce: enostavni, nezahtevni in zahtevni objekt. Manj zahtevni objekt ni v svojem stolpcu, ker je vse, kar ni uvrščeno drugam (9. člen). Za branje veljajo ta pravila (7. člen uredbe):

  • »do« pomeni vključno z navedeno vrednostjo,
  • »noben« pomeni, da v ta razred ne spada noben objekt te vrste, ne glede na splošna merila,
  • »vsi« pomeni, da v ta razred spadajo vsi objekti te vrste,
  • »samo splošna merila« pomeni, da dodatnih meril ni in veljajo samo splošna iz 8., 10. in 11. člena,
  • če je v celici več pogojev, veljajo pri enostavnih in nezahtevnih objektih vsi hkrati, pri zahtevnih pa kateri koli,
  • če Priloga 1 določa drugačno vrednost istega merila kot splošna merila, velja vrednost iz Priloge 1.
Primeri vrstic iz Priloge 1
CC-SIVrsta objektaEnostavniNezahtevniZahtevni
11100Enostanovanjske stavbenobenpovršina do 25 m²samo splošna merila
11220Tri- in večstanovanjske stavbenobennobenpovršina nad 2.000 m²
12420Garažne stavbepovršina do 20 m²površina do 50 m²površina nad 4.000 m² ali dve in več podzemnih etaž
12745Uta, letna kuhinjapovršina do 10 m²površina do 25 m²površina nad 2.000 m²
12745Nadstrešnicepovršina do 20 m²površina do 50 m²noben
24205Ograjevišina do 2,2 mvišina do 3,5 mnoben
24205Oporni zidovivišinska razlika do 1 mvišinska razlika do 2 mvišinska razlika nad 10 m

Tabela je povzeta po Prilogi 1. Za pravo vrsto objekta jo odpri v izvirnem besedilu, saj ima več sto vrstic.

Klasifikacija CC-SI

CC-SI je slovenska klasifikacija vrst objektov glede na namen uporabe. Objekt se klasificira na pet ravni: področje (enomestna številka), oddelek (dvomestna), skupina (trimestna), razred (štirimestna) in podrazred (petmestna) (5. člen uredbe). Področji sta dve: 1 so stavbe, 2 pa gradbeni inženirski objekti. Klasificira se do podrazreda.

Oznaka CC-SI se zapiše tudi v gradbeno dovoljenje (56. člen GZ-1). Večnamenski objekt se klasificira po pretežnem namenu, pomožni objekt pa dobi še klasifikacijo glavnega objekta (5. člen uredbe).

Pravila računanja velikosti in samostojni objekti

Površina in prostornina sta bruto tlorisna površina in bruto prostornina po predpisu o izračunu površin in prostornin stavb. Pri stavbah je višina razdalja od kote tlaka najnižje etaže do vrha stavbe. Za etažo se šteje tudi prostor nad pohodno streho, ki se lahko uporablja (7. člen uredbe).

Razvršča se vsak konstrukcijsko in funkcionalno samostojen objekt. Samostojno se razvršča tudi pomožna stavba, ki se dotika glavnega objekta, a je od njega požarno ločena in z njim nima fizične povezanosti, ter nadstrešnica, ki se drugih stavb dotika z največ dveh strani (4. člen). Če objekt zaradi prizidave ali spremembe namembnosti kot celota preseže merila, se razvrsti v tisto vrsto zahtevnosti, ki bi veljala za nov objekt (6. člen).

Kje najti prilogo in tehnično smernico

  • Celotno besedilo uredbe in Priloge 1, 2 ter 3 so v Uradnem listu RS, št. 96/22 (arhivska izdaja v PDF), neuradno prečiščeno besedilo pa je na PISRS.
  • Priloga 2 našteva manjšo rekonstrukcijo (na primer nepohodni konzolni nadstrešek do 6 m²), Priloga 3 pa vzdrževanje objekta (na primer namestitev novih naprav za ogrevanje, tudi za obnovljive vire energije).
  • Podrobnejša pravila razvrščanja opisuje Tehnična smernica TSG-V-006 Razvrščanje objektov (14. člen uredbe).
  • Ali je objekt skladen s prostorskim aktom, ugotoviš z lokacijsko informacijo.

V postopkih, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, se objekt razvrsti po prejšnji uredbi, razen če je nova za investitorja ugodnejša (15. člen). Objekti, zgrajeni pred uveljavitvijo uredbe, ki izpolnjujejo merila za enostavni objekt, se štejejo za enostavne (16. člen). Praktični pregled po objektih je v vodniku ali potrebujem gradbeno dovoljenje.

Pogosta vprašanja

Kaj je Uredba o razvrščanju objektov?

Je vladna uredba (Uradni list RS, št. 96/22), ki določa merila za razvrščanje objektov na enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne ter klasifikacijo CC-SI. Od razreda je odvisno, ali objekt potrebuje gradbeno dovoljenje, prijavo začetka gradnje in uporabno dovoljenje.

Katere razrede zahtevnosti objektov pozna uredba?

Štiri: enostavni, nezahtevni, manj zahtevni in zahtevni objekti. Manj zahtevni je vsak objekt, ki ni uvrščen med preostale tri (9. člen uredbe).

Kje najdem Prilogo 1 uredbe z mejnimi vrednostmi?

Priloga 1 je del uredbe in je objavljena v Uradnem listu RS, št. 96/22, ter na PISRS. Vsebuje preglednico vseh vrst objektov po klasifikaciji CC-SI z mejami za enostavni, nezahtevni in zahtevni objekt.

Kaj je CC-SI?

CC-SI je slovenska klasifikacija vrst objektov glede na namen uporabe. Ima pet ravni, od področja (stavbe ali gradbeni inženirski objekti) do petmestnega podrazreda. Primer: 11100 je enostanovanjska stavba.

Kakšne so mejne vrednosti za enostavni objekt?

Stavba: ena etaža, višina do 4 m, globina do 1 m, brez nasipa ali izkopa nad 2 m. Gradbeni inženirski objekt: višina do 5 m, globina do 2 m, razpon do 4 m. Poleg tega morajo biti izpolnjena še posebna merila iz Priloge 1.

Kdaj je stavba zahtevni objekt?

Med drugim, če je višja od 25 m, ima tri ali več podzemnih etaž, je temeljena na piloti, daljših od 15 m, ali ima podzemne dele globlje od 15 m. Zahtevni so tudi objekti, ki jih kot zahtevne naštevajo vrstice Priloge 1 (na primer tri- in večstanovanjske stavbe nad 2.000 m²).

Ali se uredba uporablja tudi za stare objekte?

Za razvrščanje objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo uredbe, velja posebno pravilo: če izpolnjujejo merila za enostavni objekt, se štejejo za enostavne (16. člen uredbe).

Viri

Vodnik je informativen in ne nadomešča pravnega ali davčnega nasveta. Veljajo besedila predpisov in odločitve pristojnih organov. Vsebino smo nazadnje preverili .

AI klepet