Draga SlovenijaDraga Slovenija

Vodnik Prostor in zemljišča

Lokacijska informacija: kaj je, koliko stane in kako jo dobiš

Lokacijska informacija je uradno potrdilo občine o namenski rabi zemljišča, prostorskih aktih in pravnih režimih na tvoji parceli. Zahtevek oddaš na občini, kjer zemljišče leži, upravna taksa je po tarifni številki 36 35 € na zahtevek, izdati pa jo mora praviloma še isti dan, najpozneje v 15 dneh.

Preverjeno 8 min branja

Kdo jo izda
občina, na območju katere leži zemljišče
Upravna taksa
35 € na zahtevek (tarifna številka 36)
Obseg zahtevka
do 10 parcel v isti katastrski občini
Rok izdaje
praviloma isti dan, najpozneje 15 dni
Pravna podlaga
279. in 326. člen ZUreP-3

Kaj je lokacijska informacija

Lokacijska informacija je dokument, s katerim občina uradno potrdi, kaj o določeni parceli piše v veljavnih prostorskih aktih in drugih javnih evidencah. Ima naravo potrdila iz uradne evidence (279. člen Zakona o urejanju prostora, ZUreP-3), zato velja kot javna listina. Prav to jo loči od podatkov, ki jih sam prebereš na spletnem zemljevidu: zemljevid ti pove, kje si, lokacijska informacija pa je papir, na katerega se lahko sklicuješ pri notarju, banki ali na upravni enoti.

Kaj lahko vsebuje

Po prvem odstavku 279. člena ZUreP-3 lokacijska informacija zajema te podatke, ti pa v zahtevku označiš, katere želiš:

  • namensko rabo prostora (npr. stanovanjske površine, kmetijsko zemljišče, gozd),
  • razvojno stopnjo nepozidanega stavbnega zemljišča (od 1. do 5. stopnje, od nezazidljivega do urejenega zazidljivega zemljišča),
  • ali je nepozidano stavbno zemljišče v območju plačevanja takse za neizkoriščeno stavbno zemljišče,
  • prostorske akte in njihove spremembe, ki so v pripravi,
  • pravne režime (npr. varovana območja, poplavna območja, kulturna dediščina),
  • začasne ukrepe za zavarovanje prostorskega načrtovanja,
  • ali je za spreminjanje meje parcele potrebno soglasje,
  • ali je zemljišče v območju predkupne pravice občine ali države.

Lokacijski informaciji lahko občina priloži tudi kopijo grafičnega dela prostorskega akta (drugi odstavek 279. člena). Če na parceli velja državni prostorski načrt in občina namenske rabe še ni uskladila z njim, mora to izrecno navesti.

Lokacijska informacija ni gradbeno dovoljenje in ne pove, ali lahko na parceli zgradiš točno to, kar imaš v mislih. Pove, kakšna pravila veljajo; ali jim tvoj načrt ustreza, presodi projektant ali pa občina v postopku gradbenega dovoljenja.

Kako zaprosiš zanjo

Lokacijsko informacijo izda občina (četrti odstavek 279. člena ZUreP-3), in sicer tista, na območju katere leži zemljišče. Postopek je preprost:

  1. Poišči parcelno številko in katastrsko občino. Če jih ne poznaš, ju najdeš v pregledu zemljiške knjige ali na zemljevidu. Kaj pomeni oznaka katastrske občine, razloži vodnik o katastrskih občinah.
  2. Na spletni strani občine poišči obrazec »Zahteva za izdajo lokacijske informacije«. Obliko in vsebino obrazca predpiše minister (peti odstavek 279. člena), zato so si obrazci različnih občin zelo podobni.
  3. V obrazcu obkljukaj podatke, ki jih potrebuješ (namenska raba, pravni režimi, razvojna stopnja in drugo). Če jih ne označiš, jih lokacijska informacija ne bo vsebovala.
  4. Zahtevek pošlji ali odnesi na vložišče občine. Večina občin sprejme tudi vloge po e-pošti ali prek spleta.
  5. Plačaj upravno takso (glej spodaj). Potrdilo o plačilu običajno priložiš k zahtevku.

Pomembno pravilo o obsegu: parcele v eni katastrski občini štejejo za en zahtevek, en zahtevek pa lahko obsega največ deset parcel. Če imaš torej štiri parcele v isti katastrski občini, oddaš en zahtevek. Če jih imaš dvanajst v isti katastrski občini, potrebuješ dva zahtevka. Če so parcele v dveh katastrskih občinah, so to vsaj dva zahtevka.

Če se postopek tvojega nakupa ali gradnje šele začenja, prej preglej tudi prostorske akte v pripravi. Lokacijska informacija sicer navaja tudi akte v pripravi, a na zemljevidu vidiš širši pregled.

Koliko stane lokacijska informacija

Cena je upravna taksa, ki je po vsej državi enaka in je občina ne more spremeniti. Po drugem odstavku 326. člena ZUreP-3, kot ga je spremenil ZUreP-3C, se taksa obračuna po tarifni številki 36 taksne tarife Zakona o upravnih taksah. Ta za lokacijsko informacijo za gradnjo objektov in izvajanje drugih del določa 35 €.

Upravna taksa za lokacijsko informacijo
Kaj plačašZnesekPodlaga
Lokacijska informacija (en zahtevek, do 10 parcel v isti katastrski občini)35 €tarifna številka 36 taksne tarife; 326. člen ZUreP-3
Dodaten zahtevek za parcele v drugi katastrski občiniše 35 €279. člen ZUreP-3, četrti odstavek
Staro potrdilo o namenski rabi zemljišča (do spremembe zakona)22,70 €tarifna številka 37; ni več podlaga za novo lokacijsko informacijo

Pred spremembo zakona se je za zahtevek, ki je zajemal samo namensko rabo, zaračunavala nižja taksa po tarifni številki 37 (22,70 €). ZUreP-3C je ta razloček odpravil in določil enotno tarifo. Zakon je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS št. 75/2025 z dne 30. 9. 2025. Na spletnih straneh nekaterih občin zato morda še vidiš znesek 22,70 €, a podlaga za novo vlogo je tarifna številka 36.

Taksa se plača ob oddaji zahtevka. Če izpolnjuješ pogoje za oprostitev plačila upravnih taks po Zakonu o upravnih taksah, jih navedeš v vlogi in priložiš dokazilo. Višina takse je enaka ne glede na to, v kateri občini zaprosiš.

Ne zamenjuj lokacijske informacije z lokacijsko preveritvijo. Lokacijska preveritev je postopek, s katerim občina dovoli odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev. Zanjo občina določi nadomestilo stroškov (z odlokom ali v posamični zadevi s sklepom), potrebuješ pa jo le v posebnih primerih (134., 138. in 139. člen ZUreP-3).

V kolikšnem roku jo dobiš

ZUreP-3 posebnega roka ne določa, ampak napoti na splošna pravila upravnega postopka. Za potrdila o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, velja četrti odstavek 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP): izdajo se praviloma istega dne, ko jih stranka zahteva, najpozneje pa v 15 dneh. Če organ potrdila ne izda v tem roku, se šteje, da je zahtevo zavrnil, in zoper to lahko vložiš pritožbo (180.a člen ZUP).

V praksi to pomeni nekaj dni do dva tedna, odvisno od občine in od tega, koliko podatkov zahtevaš. Preprosta lokacijska informacija, ki zajema samo namensko rabo, je pogosto pripravljena hitreje kot tista z vsemi pravnimi režimi. Če kupuješ nepremičnino in se ti mudi, zahtevek odda čim prej, preden se dogovoriš za datum podpisa pogodbe.

Lokacijska informacija ali potrdilo o namenski rabi zemljišča

Pojma se pogosto mešata, ker je lokacijska informacija zamenjala starejše potrdilo o namenski rabi zemljišča. Kratka razlaga:

  • Potrdilo o namenski rabi zemljišča je izraz iz zemljiškoknjižne zakonodaje. Zakon o zemljiški knjigi (38. člen ZZK-1) ga zahteva kot prilogo zemljiškoknjižnemu dovolilu za vpis lastninske pravice.
  • Lokacijska informacija je dokument, ki ga po ZUreP-3 izda občina. Do uskladitve predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo, lokacijska informacija šteje kot potrdilo o namenski rabi zemljišča (tretji odstavek 326. člena ZUreP-3).

V praksi za nakup zemljišča torej zadostuje ena sama lokacijska informacija. Na občinskih obrazcih je pogosto zapis, da gre za »lokacijsko informacijo z osnovnimi podatki (nekdanje potrdilo o namenski rabi zemljišča)«. Če ti notar ali zemljiškoknjižno sodišče omenja potrdilo o namenski rabi, mu predloži lokacijsko informacijo, ki vsebuje vsaj namensko rabo in podatek o predkupni pravici občine.

Kdaj jo potrebuješ

Pri nakupu ali prodaji zemljišča

Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, mora biti priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih (prvi odstavek 38. člena ZZK-1). Če iz tega izhaja predkupna pravica občine, je treba predložiti tudi potrdilo občine, da je ne uveljavlja, ali notarski zapisnik o tem, da ji je bila omogočena uresničitev (tretji odstavek istega člena). Izjema so samostojni deli objekta v etažni lastnini (četrti odstavek). Če ima notar elektronski dostop do evidence, v kateri je podatek o namenski rabi, vanjo vpogleda sam in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije (peti odstavek), zato te vprašaj, ali bo pridobil podatek namesto tebe. Sicer pa pri prenosu lastninske pravice na zemljišču lokacijsko informacijo praviloma potrebuješ. Več o tem, kaj vse spada v strošek nakupa, preberi v vodniku o stroških nakupa nepremičnine.

Pri načrtovanju gradnje

Zakon lokacijske informacije ne našteva med prilogami k zahtevi za gradbeno dovoljenje (46. člen Gradbenega zakona, GZ-1). Kljub temu je to najcenejši način, da pred naročilom projekta izveš, ali je parcela stavbna, kakšna je razvojna stopnja in ali na njej veljajo pravni režimi. Pomaga ti pri presoji, ali se ti splača najeti projektanta, in je dober začetek vodnika kako preveriš, ali je parcela zazidljiva.

Pri spremembi namembnosti in v sporih

Če načrtuješ pobudo za spremembo namenske rabe, lokacijska informacija dokumentira izhodiščno stanje. Postopek je opisan v vodniku o spremembi namembnosti zemljišča, pravila branja oznak pa v vodniku o občinskem prostorskem načrtu.

Pogosta vprašanja

Koliko stane lokacijska informacija?

Upravna taksa je 35 € na zahtevek po tarifni številki 36 taksne tarife. En zahtevek lahko zajema do deset parcel v isti katastrski občini. Občine nimajo pravice, da bi takso spremenile, lahko pa je na njihovih straneh še viden stari znesek 22,70 €.

Kaj je lokacijska informacija?

Je uradno potrdilo občine o tem, kakšna namenska raba in kateri pravni režimi veljajo na parceli, ali je v pripravi nov prostorski akt ter ali ima občina predkupno pravico. Ima naravo potrdila iz uradne evidence, kar pomeni, da velja kot javna listina.

Kje oddam vlogo za lokacijsko informacijo?

Na občini, na območju katere leži parcela. Obrazec »Zahteva za izdajo lokacijske informacije« je običajno na občinski spletni strani. Oddaš ga lahko na vložišču, po pošti ali e-pošti, nekatere občine pa omogočajo tudi spletno oddajo.

V kolikšnem roku dobim lokacijsko informacijo?

Po splošnih pravilih upravnega postopka (179. člen ZUP) se potrdilo iz uradne evidence izda praviloma isti dan, najpozneje pa v 15 dneh. Če občina v tem roku ne odgovori, se šteje, da je zahtevo zavrnila, in lahko vložiš pritožbo.

Ali je lokacijska informacija isto kot potrdilo o namenski rabi zemljišča?

Ni povsem isto, a v praksi enakovredno. Potrdilo o namenski rabi je zemljiškoknjižni izraz, lokacijska informacija pa dokument po ZUreP-3. Do uskladitve zemljiškoknjižnih predpisov lokacijska informacija šteje kot potrdilo o namenski rabi zemljišča (326. člen ZUreP-3).

Ali lokacijsko informacijo potrebujem pri nakupu zemljišča?

Da, če se prenaša lastninska pravica. Zemljiškoknjižnemu dovolilu mora biti priloženo potrdilo o namenski rabi, ki ga nadomesti lokacijska informacija. Pri nakupu stanovanja ali drugega samostojnega dela stavbe te obveznosti ni.

Ali lahko lokacijsko informacijo dobim za več parcel hkrati?

Da. Parcele v eni katastrski občini štejejo za en zahtevek, en zahtevek pa lahko obsega največ deset parcel. Za parcele v drugi katastrski občini oddaš nov zahtevek in plačaš novo takso.

Ali lokacijska informacija zadostuje za gradbeno dovoljenje?

Ne. Ni priloga k zahtevi za gradbeno dovoljenje in ne pomeni, da je gradnja dovoljena. Pove ti, kaj določajo prostorski akti za tvojo parcelo; skladnost načrta s temi pravili se preverja v postopku gradbenega dovoljenja.

Viri

Vodnik je informativen in ne nadomešča pravnega ali davčnega nasveta. Veljajo besedila predpisov in odločitve pristojnih organov. Vsebino smo nazadnje preverili .

AI klepet